Klet prve slovenske penine

Če so šampanjcu oziroma penečemu vinu dali prvi vzdevek »hudičevo vino«, je potem, ko jim je uspelo pri življenju ohraniti toliko steklenic, da jih je bilo vsaj nekaj za francoskega vladarja in njegove spremljevalke, hudobčev pridevnik zamenjal mnogo bolj vzvišeni. Šampanjec je postal »VIN DU ROI« ali »KRALJEVO VINO«. Na francoski dvor ga je prvi uvedel Filip II. Orleanski (vladal v letih 1715-1723).

In, če potemtakem velja leto 1668 za rojstno leto šampanjca ter so leta 1743 ustanovili prvo šampanjsko hišo Moët & Chandon v Épernayu, potem se nimamo Slovenci prav ničesar sramovati. Kajti leta 1853, 10. decembra, so Bleiweisove Novice na prvi strani pod naslovom ŠTAJERSKA PENINA KLEINOŠEKOVA zapisale naslednje:


Šampanjsko ali peneče vino – penina – je dandanašnji gospodi na bolj ljubo in milo. Ni več prave veselice ali slovesnosti, kjer se penina ne peni … Tudi v našem cesarstvu so se že nekateri penine lotili ali slobodno rečem, da še ni nobeden tak izverstne zmogel, kakor zdaj naš verli Radgončan Alojz Kleinošek (po pravem Klenošek). Marsikteri jo čislajo više od francozkih, posebno za važnega vzroka voljo, da zdravju zmirom ljubi. Gospod Kleinošek pa je to imenitno reč tudi po pravem začel. Podal se je v Šampanjo, kjer je pri izverstnem vinorejcu in peničarju za drage dnarje v njegovi vinarni čez polleta sam pomagal, delal in še drugod pridno zvedoval, dokler je skrivnosti do živega prišel. Vrativši se počne leta 1850 iz slovenskega vina kraj Radgone penino pripravljati. Konec leta 1852 se je srečno dognana Kleinošekova penina že v prodajo razposlala. Mahoma se je tako dopadla, da je v nekaj mesecih že 12.000 steklenic poličnih prodano.